V arhivu nadškofije v Gorici se nahaja preglednica podatkov za kaplanijo Gorenje Polje, z dne 24. maj 1825, v kateri je zapisano, da je v Ložicah takrat bilo 12 hiš in 69 duš prebivalcev. Različne bolezni, predvsem kuga in kolera sta večkrat prizadeli naše kraje. Najhuje je bilo leta 1855, ko je zabeleženih kar 64 smrti v kaplaniji Gorenje Polje. Na te težke čase je morda spominjalo tudi staro znamenje z nišo v Ložicah, blizu stražarnice ob želežniškem prehodu, ki pa so ga najbrž leta 1940 porušili. Zanimiv je tudi podatek, da je v Ložicah 5. januarja 1906 začelo delovati Kmetsko izobraževalno društvo ZARJA.
4. aprila 1931 so v Ložicah blagoslovili novo kapelico. V njej je upodobljena Sveta družina ter Jezusovo in Marijino srce.
Pred 1. svetovno vojno, 1908 leta, je bila v Ložicah ustanovljena Ljudska šola, ki je delovala kot podružnica šole na Gorenjem Polju. Od leta 1924, v času fašizma, deluje Scuola elementare di Losizza. Po drugi svetovni vojni ustanovijo Osnovno šolo Ložice pod zavezniško upravo (1945 – 1947). Od leta 1947, pa do njene ukinitve leta 1961, deluje štirirazredna Državna osnovna šola.
Šola je odigrala pomembno vlogo predvsem v prvih letih po drugi svetovni vojni s kulturnimi prireditvami, gledališkimi igrami ter tečaji (šiviljski tečaj, mizarski tečaj).
Gradnja elektrarne Plave I. 1934 – 1939 je narekovala potrebo po odprtju trgovin in gostiln. V tem obdobju so bile trgovine in gostilne pri Beškavih, Tinčevih, Barakarjevih in Brdonovih. Po letu 1945, do začetka sedemdesetih let so postopoma zaprli vse trgovine in gostilne. Kratek čas je bila v vasi trgovina Lukerija. Večina prebivalstva je bila po drugi vojni zaposlena v Anhovski cementarni. Redki so se ukvarjali s kmetjistvom.
Po letu 1975 se začne vas hitro širiti. Veliko je novogradenj ter obnovljenih starejših hiš. Zelo spodbudno je, da se mladi tudi po končanem šolanju vračajo domov, kjer si ustvarijo dom in družino. V Ložicah živi veliko mladih družin z otroki.
Leta 2002 so dogradili HE Plave II, ki je postavljena na začetku vasi. Z odškodnino, ki so jo krajani dobili za hrup in druge težave v času gradnje, so zgradili lep Športno rekreativni center s teniškimi igrišči, kombiniranim igriščem za nogomet in košarko, balinišče, otroško igrišče ter večnamenski prostor za potrebe krajanov ter obiskovalcev ŠRC –ja. Lepši izgled je dobil tudi del vasi ob cesti, s pločnikom, kamnitim zidom in javno razsvetljavo.
Na prostoru sedanjega ŠRC –ja je pred leti delovala betonarna, ki je bila z začetkom gradnje HE Plave II preseljena v Anhovo.
Danes so prebivalci Ložic zaposleni v domači ali sosednjih občinah, nekaj pa jih deluje kot samostojni podjetniki (frizerski salon, prevozništvo in težka mehanizacija, elektrotehnika, montaža antenskih sistemov, gradbena dela, mizarstvo, čebelarstvo, prašičjereja, oglaševanje, prevajalstvo).
Naši vaščani so vključeni v številna društva in klube, ki delujejo v krajevni skupnosti Deskle – Anhovo. Po izgradnji ŠRC – ja pa je bilo januarja 2005 ustanovljeno domače Športno rekreativno društvo Ložice, z namenom spodbujati krajane k aktivnemu ter bolj zdravemu življenu, mlade in otroke pa z lepo urejenimi igrišči spodbuditi h kvalitetnemu preživljanju prostega časa ter druženju.
Podatke zbrala in uredila: VALENTINA BEVČAR
Fotografije so prispevali: ALEŠ MARKOČIČ, DANIJEL KONJEDIC in BORUT KENDA
Viri in literatura: Gradivo Pokrajinskega arhiva Nova Gorica: ŠOLSKA KRONIKA
Bogdan Špacapan: ŽUPNIJA NADANGELA MIHAELA GORENJE POLJE, Gorenje Polje 2001
